ZGODOVINA:
Kaj je judo? Judo je mogocna in dinamicna borilna vešcina in šport, ki od cloveka terja veliko telesno sposobnost, znanje, samo-obvladovanje in disciplino. Judo tehnike se izvajajo stoje in v parterju,torej na tleh. Stoje se najveckrat izvajajo meti, medtem ko se na tleh izvaja koncni prijemi, katerih cilj je v dolocenem položaju obdržati nasprotnika na hrbtu, izvajati kontrolo nad njim. Poleg tega se v parterju izvajajo tudi davljenja in vzvodni prijemi, to pa toliko casa, da se nasprotnik preda.
Judo izvira iz Japonske in je nastal kot mešanica tehnik drugih borilnih vešcin, ki so jih uporabljali samuraji in fevdalni bojevniki vec sto let. Ceprav ju-do izvira iz borilnih, vojaških vešcin, katerih namen je bil ubiti, poškodovati ali onemogociti nasprotnika na bojnem polju, se ta danes mocno razlikuje od izvirnih vešcin, katere tehnike vsebuje še dandanes. Tehnike juda so danes prilagojene tako, da tisti, kise z judom ukvarja, lahko vadi varno in brez nevarnosti, da bi poškodoval svojega nasprotnika. Judo za razliko od karateja ne vsebuje brc in udarcev s stopalom ali kolenom. Za razliko od aikida ne uporablja vzvodov za me-tanje nasprotnika na tla. Za razliko od kenda ne uporablja orožja. Namesto tega judo temelji na sposobnosti posameznika, ki s prijemom nasprotnika za kimono ruši nasprotniku ravnotežje, uporablja izkljucno fizicno silo in izvaja tehnike, da bi obvladal nasprotnika. Zaradi tega je judo preprost in bazicen šport. Kljub temu pa v njegovi preprostosti leži zapletenost, zato je za mojstrsko izvedbo najpreprostejših tehnik treba vaditi dalj casa, vložiti veliko truda, energije in biti vztra-jen pri telesni vadbi in krepitvi duha. Izraz judo vsebuje dve japonski besedi. Ju pomeni biti nežen, uglajen,do pa pomeni pot. Judo torej pomeni nežno (mehko), torej uglajeno pot. Ceprav uglajenosti in nežnosti novinci ne zaznajo takoj, saj pri doživljanju prvih padcev in tehnik metov doživijo obicajno vse kaj drugega kot nežnost. Poleg tega judo za gledalca v primeru izvajanja atraktivnih tehnike metov ne daje vtisa nežnosti in uglajenosti. Nacelo uglajene, nežne poti se v bistvu bolj kaže v umikanju nasprotniku kot pa surovem upiranju njegovi sili ali napadu. Nacelo popušcanja -uglajenosti, ki ga imenujemo tudi yawara (po japonsko pomeni isto kot ju), je nacelo, na katerem temeljijo vse judoisticne tehnike. Judo je vec kot le golo ucenje in uporaba borbenih tehnik. Celostno gledano je judo izreden sistem telesnega, intelektualnega in moralne-ga ucenja. Judo ima svojo kulturo, sistem, dedišcino, obicaje in tradicijo. Še vec, nacelo uglajenosti judoisti prenašajo iz blazin v vsakdanje življenje, v interakcije z drugimi ljudmi, družinskimi clani, sodelavci in drugimi. Judo daje judoistom tudi eticni kodeks, nacin življenja in življenjsko filozofijo. Danes judo vadi milijone posameznikov in je za-gotovo najbolj popularen borilni šport na svetu. Glede množicno stivadecih je judo na drugem mestu glede popularnosti, saj se nahaja
takoj za nogometom. V smislu mednarodne organiziranosti pa je judo najmnožicnejši in najbolje organiziran šport na svetu z velikim številom nacionalnih in mednarodnih zvez, ki se združujejo v Mednarodno judo federacijo (angl. International Judo Federation, fr. FederationInternacional de Judo). Judo predstavlja sestavni del športnega izobraževanja v številnih državah po svetu, saj judo vadijo v lokalnih klubih, v osnovnih in srednjih šolah, na univerzah, v regionalnih in nacionalnih trenažnih centrih in drugje. Judo je natancna in zahtevna vešcina. Vadba judoisticnih tehnik pomaga ljudem doseci splošno telesno pripravljenost, kot so moc,gibcnost, hitrost, dinamicno in staticno ravnotežje, vzdržljivost idr. Vadba obrambe in napada pomaga razviti obcutek za ustrezno odzivanje, koordinacijo in samozavest. Judoist se z vadbo krepi in postaja mocnejši ter hitrejši. Judoisti tudi postajajo mojstri dolocenih tehnik,s katerimi zmagujejo na tekmovanjih. Ucijo se mocne, hitre in kontrolirane izvedbe tehnik. Nadarjenost, vztrajnost in zavzetost pri-peljejo do vrhunskih rezultatov in mojstrske izvedbe tehnik, ki so privlacne za vsakega gledalca judoisticnih tekmovanj. Z vadbo juda si judoisti povecajo repertoar tehnik, ki jih uporabljajo. Razvijajo si no-ve spretnosti, širijo znanje in sposobnosti. V procesu vadbe postanejo dobro telesno pripravljeni športniki, ki dobro poznajo in znajo uporabljati tehnike, kar je predpogoj za kakovostno tekmovalno kariero. Poleg prizadevanj za tekmovalne uspehe judoistov pa moramo gleda-ti še na druge vidike juda, ki se jih morajo zavedati vsi, ki ucijo judo. To so ucenje samoobvladovanja, obvladovanja custev in skromno, zadržano vedenje. Judo vsebuje ucenje vztrajnosti, spoštovanja, predanosti in zvestobe. Judoisti si z delom pridobijo izredno delovno etiko, socialne vešcine in navzven opazno pojavnost, ki se kaže v samozavesti in skromnosti. Judoisti se ucijo premagovati svoje strahove in kazati po-gum, ko so pod mocnim pritiskom. Na tekmovanjih, treningih in v vsakdanjem življenju si prizadevajo za poštenost in pravicnost. Naucijo se biti vljudni, skromni, po-leg tega pa cenijo in spoštujejo še druge družbeno priznane vrednote, kar jim pomaga na poti k cilju - biti dober državljan. Judo spodbuja razvoj moralnih vrednot in si prizadeva10Judo - šport in nacin življenja
11narediti ljudi koristne za skupnost, v kateri živijo. V tem kontekstu ima torej judo vlogo vplivanja na razvoj ljudi, ki bodo naredili družbo boljšo in vplivali na boljše medcloveške odnose. Judoisti se pri vadbi juda ucijo tudi socialnih vešcin in gradijo trajne in pomembne odnose z drugimi ljudmi. Športno prijateljstvo, kolegialnost in vezi, ki se rodijo med posamezniki, ki skupaj premagujejo napore telesno in duševno naporne športne dejavnosti,so temelj trajnega prijateljstva in dobrih odnosov. Z judom se ljudje ucimo biti prijatelji in sklepati prijateljstva in se zaradi te sposobnosti judoisti ne pojavljajo kot družbeno izolirani ljudje. Kdor se v tujini predstavi kot judoist in sreca prijatelja judoista, ga ta po pravilu povabi v svoj judo klub in mu izrazi dobrodošlico. Judo ni le telesna dejavnost, je mednarodni jezik, ki presega nacionalne meje,kulturne bariere in jezikovne ovire. Judo torej povezuje ljudi in skupnosti in ne igra pomembne vloge le v posameznikovem življenju, ampak vpliva na splošno blagostanje v družbi in na manjšanje sveta ter razlik med ljudmi.